Navezava psa je pričetek sodelovanja med vodnikom in psom. Brez dobrega odnosa s psom in obojestranskega zaupanja, je nemogoče pričeti s kakršnimkoli delom ali športno disciplino. Rada bi vam predstavila navezavo mladega psa na vodnika skozi resničen primer mamine psičke Lile.
Kvalifikacije za reprezentanco odprtega prvenstva v agilityju ali krajše EO, sva z Vitjanom končala na dvajsetem mestu in z rezultatom nisem bila pretirano zadovoljna, vsekakor pa tudi razočarana ne. Misli sem usmerila k planom za poletje in jesen. Začetek julija pa me je presenetil klic vodje slovenske reprezentance, Darje Pezdirc. Sporočila, mi je, da sva z Vitjanom naslednja po točkah in ali bi želela predstavljati Slovenijo na EO-ju na Nizozemskem. Ampak zgodba o letošnjem odprtem evropskem prvenstvu se je pričela že veliko, veliko prej.
Mesec marec je res mimo, ampak zgodbe, ki so ga zaznamovale, so še vedno tu. Marec je bil letos res Fjodorjev mesec, že zaradi njegovega rojstnega dne, odlična uvrstitev na zimskem pokalu, pa je samo češnja na vrhu smetane. Ker mi veliko pomenijo dobri odnosi med mojimi Blazno agilitaškimi, moram omeniti tudi odličen trening – piknik, ki smo ga imeli na Velikonočni ponedeljek.
Brez primerne igrače, si ne predstavljam treninga z mojimi psi. Velikokrat na agilityju uporabljam različne žogice, za poslušnost se mi zdijo veliko bolj primerne vlečke, ali kot jim radi v žargonu rečemo, cufe. Igra s psom je pomemben del komunikacije s psom in velikokrat bi se ji morali bolj posvetiti.
Pasji priboljški so kot naši priboljški, manjši zalogaji posebne hrane, ki pride na vrsto ob posebnih priložnostih. Pri psu je to običajno nagrada za dobro opravljeno vajo, sploh, če se le ta izvaja v za psa težkih okoliščinah. Načeloma nimam nič proti kupljenih priboljškom, ampak zadnjič me je spreletelo, zakaj pasji priboljški dišijo kot vaniljevi piškoti in komu so pravzaprav namenjeni? Na žalost, prevečkrat kupujemo pasjo opremo zase in premalokrat razmislimo kaj psi potrebujejo, razumejo, kaj je zanje zdravo in kaj po njihovem okusu.
Konec leta, mi pomeni, predvsem začetek nečesa novega. Začetek novih poti, doseganja novih ciljev in tkanja novih poznanstev. Kakšen bo prehod v novo leto in kakšno bo leto, ki prihaja, je predvsem odvisno od nas samih.
Velikokrat slišim, da mi na periferiji nimamo takšnih možnosti kot v Ljubljani. Ampak ali je to res? Sama kdaj razmišljam, da velikokrat raje vidimo ovire, kot pot. Glede pridobivanja informacij imamo več možnosti: lahko se pritožujemo, ker stvari niso dovolj blizu nas, lahko se potrudimo in gremo mi do novih informacij ali kot sem naredila sama, pripeljemo informacije k nam – na periferijo, da bomo tudi tu izvedeli kaj novega.
Ravnokar sem nazaj z agility treninga in ker megla vztraja na obisku že nekaj dni, imamo dobesedno, blazno blatni poligon. To pomeni, da me je po treningu čakalo tuširanje psov in čiščenje opreme. Kot že naslov pove, se bomo posvečali osnovni opremi, ki je potrebna za vsak trening, ne glede na letni čas, lastnosti psa ali vodnika ter njun nivo dela.
Leto prehaja v zadnje mesece in to pomeni, da se je tekmovalna sezona agilityja zaključila. Uspehov je bilo v tej sezoni res veliko in pod uspeh ne štejem samo prva tri mesta, ampak tudi narejene pogoje, čiste teke in odlično vodenje.
